Energetika in celovito korporativno poročanje

Kako spremeniti pristop h korporativnemu poročanju, ki bo obsežna in s finančnimi informacijami preobložena letna poročila, ki ponujajo predvsem pogled v preteklost, nadgradil s celovitim, strateško usmerjenim in jedrnatim pogledom v prihodnost? Odgovor: celovito poročanje. 

Kako gospodarske družbe na področju energetike kratko- in dolgoročno ustvarjajo vrednost, katere kapitale pri tem oplajajo, kako je uresničevanje njihovih strateških ciljev povezano z obvladovanjem tveganj in priložnosti v okolju, s katerimi kazalniki ga spremljajo ter kakšen je njihov strateški pogled v poslovno prihodnost? To je niz enostavnih in izrazito legitimnih vprašanj, ki bi jih energetskim družbam lahko (oziroma morali) redno zastavljati njihovi odgovorni lastniki, bodisi zasebni ali državni. Odgovore nanje pa bi morali brez večjih naporov najti v letnih, trajnostnih ali drugače imenovanih korporativnih poročilih energetskih družb. Pa je temu tako? Žal le redko.

Letna poročila so pogosto omejena na (pre)podrobno poročanje o preteklih rezultatih, brez jasnih povezav med finančnimi in nefinančnimi informacijami o poslovanju, s poudarjanjem vsebinsko nebistvenih tem, aktivnosti in projektov ter s strogo ločnico med poslovnim in računovodskim delom poročila. V slogu – poslovna poročila »prenesejo vse« (besede, opise, leporečenje in všečne kreativno-umetniške momente), v računovodskem poročilu pa »gre za res«. Povezav med njima kot da ni, čeprav bi bile še tako logične in nujne.

Ko so na globalni ravni v okviru IIRC (angl. International Integrated Reporting Council, Mednarodni svet za celovito poročanje) pred več kot petimi leti zagnali pobudo za celovito poročanje (angl. Integrated Reporting) gospodarskih družb in drugih organizacij, so bili med prvimi v vrsti kandidatov in prostovoljnih poskusnih zajčkov (t.i. IIRC Pilot Programme) prav nekateri energetski giganti. Prispevali so svoje poglede, izkušnje, predvsem pa potrebe po tem, kako spremeniti pristop h korporativnemu poročanju, ki bo obsežna in s finančnimi informacijami preobložena letna poročila, ki ponujajo predvsem pogled v preteklost, nadgradil s celovitim, strateško usmerjenim in jedrnatim pogledom v prihodnost.

Industrija nafte in zemeljskega plina je z družbami, kot so Sasol, Rosneft, Eni in BP pomembno prispevala v svetovno malho primerov dobre prakse celovitega poročanja. Še bogatejša je bera celovitega poročanja v sektorju oskrbe z električno energijo. Med njimi najdemo tako operaterje prenosnih omrežij kot proizvajalce in prodajalce električne energije, proizvedene iz jedrske energije, fosilnih in obnovljivih virov: na primer evropski National Grid, Enel, enBW in Iberdrola, ruski Rosatom, južnoafriški Eskom in severnoameriški Entergy. In še mnoge druge.

In kaj pravijo ti, ki so že stopili na pot celovitega poročanja? Kakšne prednosti in koristi jim to prinaša? Takole poročajo: znotraj organizacije in v njenem zunanjem okolju so dvignili razumevanje, kako ustvarjajo vrednost in kateri kapitali (finančni, človeški, infrastrukturni, organizacijski, naravni, družbeni) so za njihovo poslovanje najpomembnejši, kako in zakaj; izboljšali so pretok informacij in tako podrli meje med oddelki oziroma službami, kar je prispevalo k vzpostavitvi celovitega razmišljanja in boljšega odločanja; okrepili so odnose z lastniki, finančnimi javnostmi in drugimi ključnimi deležniki. Predvsem pa: opredelili so svoj strateški pogled v prihodnost in sedaj ga živijo.

Česa od naštetega slovenske energetske družbe (in njihova letna poročila) ne potrebujejo?



Dodaj odgovor