CP in krožno gospodarstvo

Vedno znova sem presenečen, kako določene teme, ki bi morale biti samoumevne, vznikajo kot da gre za odkritje Amrike.

Če sem natančen: teme kot celovito poročanje in krožno gospodarstvo so samoumevne vsakemu kmetu.

Saj v tem je pa zadrega. Samoumevne so kmetu, potem se pa konča. Potem pa pridejo vmes komplikatorji, ki pozabijo, da je prav vsako gospodarjenje krožno, in da prav nobenega gospodarjenja ni mogoče izvajati uspešno, če ga ne razumeš celovito, upravljaš celovito in tudi poročaš celovito.

Kako so to vedno počeli kmetje? Najprej so razumeli, da je potrebno na polju kolobariti. V resnici so s tem izvajali del načel krožnega gospodarstva. Vedeli so, da bo zemlja tisto, kar so ji dali prek poljščin enega leta preveč, oddala poljščinam naslednjega leta, ki bodo potrebovale prav tisto odveč iz prejšnjega leta. Podobno tudi podjetniki, ki nimajo glave napolnjene s puhlicami dobro vedo, da je pametno odpadke razumeti kot vir surovin ali energije za nekoga tretjega. Zato vsak, ki skrbi za svojo lastnino stalno išče možnosti za zmanjševanje stroškov vezanih na odpadke oziroma možnosti, da jih proda nekomu, ki mu lahko predstavljajo vhodno vrednost. Le tiste organizacije in posamezniki, ki so pozabili na to, kakšen mehanizem poganja ustvarjanje njihove vrednosti, se ob parolah krožnega gospodarstva čudijo. Mehanizem ustvarjanja vrednosti je lepo prikazan na teh straneh. Ta shema deluje tako za malega kmeta kot za Apple.

In v trenutku, ko razumemo mehanizme kroženja, ki je predpogoj za ustvarjanje dodane vrednosti, smo v jedru celovitega poročanja. Kmet je to celovitost razumel intuitivno, ker jo je dobil posredovano od svojih prednikov, in ker ni bila tako kompleksna, da je ne bi bilo mogoče dovolj preprosto razumeti. Tudi ni rabil posebnihj poročil. Poročilo je generiral iz dneva v dan in to poročilo tudi dnevno posredoval svojim naslednikom.

Načela, po katerih poročajo družbe, ki se na teh straneh pojavljajo kot dobri primeri delujejo po enakih načelih. Le da je njihovo poslovanje neprimerno bolj kompleksno, vanj je vpleteno veliko število akterjev, ki zagotavljajo obračanje šestih kapitalov in je zato seveda obvladovanje tega procesa ter poročanje o ključnih dejavnikih uspeha tako kompleksno, da zahteva natančno določen proces in tudi samo poročanje ne sme biti izpeljano v obliki ustnega izročila, ampak se mora pojaviti v trajnem zapisu.

Celovito poročanje ni torej nič drugega kot zapis procesa načel krožnega gospodarstva konkretiziranega na vsakem subjektu, ki ustvarja neko dodano vrednost posebej.

 



Dodaj odgovor