kako organizacija ustvarja vrednost
celovitem razmišljanju.
koristi celovitega poročanja.
o celovitem poročanju.
za celovito poročanje.
evolucija, ne revolucija!
KAJ JE CELOVITO POROČANJE
Celovito poročanje je upravljavska, računovodska in komunikacijska praksa, ki jo v svetu uporablja že na tisoče organizacij. Prinaša jedrnato prikazovanje načinov, kako organizacije ustvarjajo vrednosti za raznolike deležnike: obstoječe lastnike in potencialne vlagatelje, zaposlene, kupce, poslovne partnerje, lokalne skupnosti in druge.
Celovito poročanje je proces, ki temelji na celovitem razmišljanju. Celovitost pomeni povezanost dejavnikov, ki vplivajo na posamezne procese v organizacijah.
Uvajate CP? Ne pozabite:
opredeliti namena uvedbe CP v vaši organizaciji
Definirajte namene in cilje ter ambicije, ki vas ženejo k uvajanju CP.
analizirati deležnikov in njihovih pričakovanj
Preverite zemljevid deležnikov, ali vsebuje vaše ključne deležnike?
zagotoviti celovitega razmišljanja in vedenja zaposlenih
Uspešnost uvajanja CP je odvisna od stopnje celovitosti razmišljanja, ki ga zagotavlja dosledno določena in izvajana znamka družbe.
razmisliti o ustvarjanju vrednosti,
poslovnem modelu in KPI
Definirajte kapitale, iz katerih skozi svoje poslovne procese ustvarjate vrednost.
začeti pripravljati celovito
(letno) poročilo
Celovito poročilo izkazuje povezanost med finančnimi in nefinančnimi informacijami, ki je podana s strateško utemeljenega zornega kota ustvarjanja vrednosti.
Več o prvih korakih uvajanja CP
Preberite več o uvajanju CP.
BLOG
Fundacija za poročanje o vrednostih
Integrated Reportinc Council (The IIRC)in SASB (The Sustainability Accounting Standard Board) sta že pred časom združili sile na področju finančnega in nefinančnega poročanja. IIRC je pionir uvajanja standardov nefinančnega poročanja, medtem ko je SASB že desetletja institucija, ki povezuje poslovni svet s standardi trajnostnega finančnega poročanja. Skupna iniciativa se imenjuje Value Reporting Fundation . Povezano
IIRC s svojim celovitim poročilom izpostavlja prelomnice za CP
Mednarodni svet za celovito poročanje (IIRC) je izdal svoje celovito poročilo za leto 2017, ki so ga naslovili »Breaking through«. V njem poudarjajo več prelomnih dogodkov in spoznanj, ki so se v letu 2017 zgodila na področju celovitega poročanja. IIRC-jevo celovito poročilo poroča, da je okvir CP sprejelo že 1.600 organizacij v 64 državah po
Vpeljava CP na primeru Garanti Bank
Garanti Bank je za leto 2017 izdala svoje prvo celovito poročilo. Razloga za vpeljavo sta bila želja po bolj holističnem pristopu k poročanju in boljše razumevanje deležnikov o vrednosti, ki jo podjetje ustvarja na dolgi rok. Garanti Bank je druga največja banka v zasebni lasti v Turčiji, ki se je na pot celovitega poročanja (CP)
O celovitem poročanju na regijskem srečanju PRSS
Mojca Drevenšek s Consensusa, ki je pobudnik celovitega poročanja v slovenskem prostoru, je na to temo predavala na srečanju PRSS regije 03. Srečanje je potekalo pod naslovom: Kako je izgledalo vaše leto?, njegov namen pa je bil predstaviti sodobne pristope v poročanju. Mojca Drevenšek je udeleženke seznanila s tem kaj je celovito poročanje, izpostavila nekatere
POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA
Čeprav so iniciativo CP sprožile in jo podpirajo velike globalne družbe, se koristi CP ne skrivajo le v končnem poročilu, ampak predvsem v tem, da organizacija prek postopka CP zagotavlja učinkovitejši dvig dodane vrednosti za svoje deležnike. Zato CP ni koristno le za manjše gospodarske družbe, ampak tudi za javne ustanove in neprofitne organizacije.
Letno poročilo v slovenski tradiciji predstavlja poročilo o finančnem poslovanju, ki ga običajno revidira revizorska institucija. Trajnostno poročilo se je začelo uveljavljati kot dodatek letnemu poročilu s ciljem vzporednega popisa aktivnosti različnih oblik družbene odgovornosti podjetja. Celovito poročilo poveže vse ključne aktivnosti družbe v navezavi na ključne dejavnike poslovnega modela tako, da so vsi dejavniki predstavljeni z istim merilom.
Celovito poročanje je zahteven proces, ki pa je obvladljiv, če se ga organizacija loti korak za korakom. Predvsem mora biti proces pod neposrednim aktivnim nadzorom vodstva družbe, projektni vodja celovitega poročanja pa mora vedeti, da bo skozi proces moral vanj vključiti predstavnike vseh poslovnih funkcij podjetja.
Celovito poročanje je zahteven proces, ki zahteva angažma človeških in finančnih virov. Ključne jasno merljive dodane vrednosti so a) manj stresna in časovno obremenjujoča priprava letnih poročil, b) bolj celovit pregled vrednosti podjetja ter s tem višje vrednotenje podjetja, c) bolj uravnoteženo prikazana tveganja in zaradi tega višje vrednotenje podjetja, d)doseganje večje povezanosti oddelkov v podjetju in preseganje silosov in še mnogi drugi.
Celovito poročanje v eni od faz nujno vključi prav vse za poslovanje družbe relevantne funkcije. Kot tak ne predstavlja le orodja merjenja ampak predvsem tudi orodje upravljanja.
Postopek CP ni aktivnost, ki bi dodatno obremenjevala organizacije, ampak jih dolgoročno razbremenjuje. Zaradi predpostavke celovitosti v prvih korakih organizacije sicer nekoliko bolj obremeni, so pa učinki razbremenjevanja pozneje neprimerno večji od začetnega vložka.
Predvsem je po uvedbi CP poenostavljena priprava letnih in trajnostnih poročil, saj se službe, vpete v pripravo poročila, med procesom priprave poenotijo. CP zmanjšuje možnosti nesporazumov pri pripravi poročila. Glavni prihranek pa je seveda pri uporabnikih poročila, ki hitreje in preprosteje razumejo temeljne vrednosti organizacij ali podjetij.
Smiselno je, da pri uvajanju CP sodelujejo zunanji strokovnjaki, saj gre za enkratno specializirano aktivnost. Nikakor pa ni mogoče CP uvajati brez prizadevnega sodelovanja vseh tistih, ki v organizacijah ali podjetjih (so)ustvarjajo dodano vrednost.
